Če lahko za Slovenijo rečemo, da leži na križpotju poselitvenih osi Evrope med t.i. sončnim pasom in modro banano, potem leži Posavsko hribovje v osrčju Slovenije – je največja slovenska mikroregija, z GEOS-om v Spodnji Slivni.

V osrčju Posavskega hribovja leži občina Trbovlje s 57,6 km2 in 18.100 prebivalci. Leži v ozki dolini potoka Trboveljščice, ki poteka v smeri sever – jug in se izliva v najdaljšo slovensko reko Savo. Dolina Save je antecedentna. Dolina je na vseh straneh neba obdana z višjimi vzpetinami, preval proti severu jo povezuje s Savinjsko dolino, še posebej znano po hmeljarstvu, proti jugu pa prometne povezave potekajo vzdolž doline Save, saj promet preko zasavskega Triglava, ki se vzpenja na 1220 m, ni mogoč.

Samo mestno naselje se širi v dnu doline na približno 300 m nadmorske višine in po dokaj strmih pobočjih. V višjih legah, na približno 700 m, vaška razložena naselja obdajajo mesto kot amfiteater: Čeče, Knezdol, Planinska vas … nudijo čudovit razgled proti visokogorskim regijam Slovenije.

Območje današnjih Trbovelj je bilo poseljeno že zelo zgodaj, kar dokazujejo različne najdbe iz prazgodovinskega obdobja. Nedotaknjene ostajajo do celjskih grofov, ko v naših gozdovih začnejo z lovom na številno divjad. Razcvet doživijo z najdbo premoga in, v 19. stoletju, izgradnjo železnice. Sledi industrializacija regije, množično priseljevanje iz bivših jugoslovanskih republik, uvajanje lahke industrije, zaposlovanje ženske delovne sile … v 90-ih propadanje industrijskih obratov, iskanje novih možnosti, gradnja čistilnih naprav … visoka brezposelnost … in nekoč industrijski paradni konj postane čez noč skorajda najrevnejše območje v Sloveniji.

Na kaj ne moremo biti ponosni? Vsekakor ne na uničeno okolje, onesnažene vode, degradirano pokrajino, onesnažen zrak, visoko brezposelnost … V ospredje se postavljata vprašanji, kakšne možnosti ima regija v prihodnosti, kaj bi lahko izkoristili kot njen potencial.

Na prehodu iz 20. v 21. stoletje odpiramo vrata številnim trgovskim centrom, ki nudijo zaposlitev nekaj deset prebivalcem. A preteklih veletovarn s celo 8000 zaposlenimi verjetno nihče ne more nadomestiti.
na vrh
© Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje, 2008